Slovenija ima trenutno dva premierja: kaj to pomeni in kdo dejansko vodi državo?

Potem ko je državni zbor v petek izvolil prvaka SDS Janeza Janšo na položaj predsednika vlade, se je Slovenija – tako kot ob vsakokratni menjavi oblasti – znašla v obdobju, ko ima dva predsednika vlade. Vlada odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba še vedno opravlja tekoče posle, medtem ko novi predsednik vlade Janša še nima ministrske ekipe.

Kaj določa 115. člen ustave?

115. člen slovenske ustave namreč določa, da funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor. "Morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov," še navaja omenjeni člen ustave.

Nova vlada nastopi funkcijo šele takrat, ko v državnem zboru priseže več kot dve tretjini njenih ministrov.

Vlada Roberta Goloba od ustanovne seje državnega zbora 10. aprila tako opravlja tekoče posle. Država v obdobju prenosa oblasti nima polno operativnega predsednika vlade, saj ima opravljanje tekočih poslov številne omejitve glede tega, o čemer vlada sme in ne sme odločati.

Kaj spada med tekoče posle in česa odhajajoča vlada ne sme početi?

Gre za odločitve, ki so nujne za nemoteno delovanje državnega aparata, preprečevanje gospodarske škode ali reševanje nujnih varnostnih ter mednarodnih vprašanj. Hkrati pa ne sme predlagati novih sistemskih zakonov, lahko pa sodeluje pri vlaganju amandmajev, če gre za zakone, ki so že v proceduri. Ne sme izvajati strukturnih reform ali kadrovskih menjav, ki niso nujno potrebne za delovanje državnih podsistemov.

Je pa ob tem treba izpostaviti, da so si v preteklosti mnoge odhajajoče vlade vsaka po svoje razlagale, kaj pomeni opravljanje tekočih poslov. Prav zaradi številnih nejasnosti v preteklosti je služba vlade za zakonodajo objavila pojasnila o tem, kaj spada pod tekoče posle.

Kot so zapisali, v pojem tekočih poslov zagotovo ne sodijo sprejemanje novih zakonov ali bistvene spremembe veljavne zakonodaje, bi pa bilo dopustno sprejeti interventno zakonodajo v primeru naravnih nesreč. Se pa mora vlada po njihovem mnenju izogniti vsemu, kar bi lahko bilo opredeljeno kot izvajanje strankarskega programa.

"Obdobje, ko vlada opravlja le še tekoče posle, nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, ampak je treba ravnati tako, da v tem času vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev, ki jih predstavljajo tekoči posli, je v tem, da naj se vlada v tem času ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnem koli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti. V skladu z restriktivno razlago tekočih poslov pa se sme v obdobju, ko vlada opravlja tekoče posle, opravljati posle, ki so nujni z vidika nemotenega delovanja države in njenih podsistemov. Se je pa pri opravljanju tekočih poslov treba izogibati vsem aktivnostim, ki izstopajo iz normalnega vsakdanjega dela," je v obrazložitvi pojma izvajanja tekočih poslov zapisala vladna služba za zakonodajo.

Kdaj bo novoizvoljeni premier dobil polna pooblastila?

Na drugi strani pa novoizvoljeni predsednik vlade Janez Janša še ne more sprejemati odločitev v imenu vlade Republike Slovenije, saj njegova vlada uradno še ni nastopila mandata. Po petkovi izvolitvi v državnem zboru ima Janša 15 dni časa, da v državni zbor vloži listo ministrskih kandidatov, vsaka kandidatura pa mora biti posebej obrazložena.

Če bo prvak SDS kandidatno listo vložil v državni zbor že ta teden, bi lahko kmalu sledila prva zaslišanja kandidatov za ministre pred pristojnimi matičnimi odbori državnega zbora. Tem se morajo namreč kandidati predstaviti najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur.

Matični odbor nato sprejme odločitev, ali predlagani kandidat izpolnjuje pogoje, da zasede ministrski položaj. O imenovanju vlade nato glasujejo poslanke in poslanci na seji na način, da glasujejo o celotni listi kandidatov za ministre. Ko bo potrjenih več kot dve tretjini ministrov, bo nova vlada tudi uradno začela mandat. Zaprisego 16. slovenske vlade je po nekaterih napovedih mogoče pričakovati v prvi polovici junija.

Do česa sta trenutno upravičena tako Golob kot Janša?

Ker sta v tem prehodnem obdobju tako Robert Golob kot Janez Janša predsednika vlade, sta oba v tem času upravičena do plače predsednika vlade. Ob tem je novoizvoljeni predsednik vlade že dobil svojo pisarno v vladni stavbi na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, kjer v vmesnem obdobju potekajo tranzicijske aktivnosti za menjavo oblasti.

S to tranzicijo pa je povezana še ena posebnost prehodnega obdobja, in sicer specifična izjema pri nezdružljivosti funkcij. Ob menjavi oblasti se namreč redno zgodi, da so nekateri odhajajoči ministri na volitvah izvoljeni za poslance v novem sklicu državnega zbora.

Ker morajo svojo dosedanjo ministrsko funkcijo v obliki tekočih poslov opravljati vse do imenovanja nove vladne ekipe, v tem vmesnem času hkrati zasedajo poslansko mesto in opravljajo delo ministra. Gre za specifično ustavno situacijo in redko izjemo hkratnega delovanja v zakonodajni in izvršilni veji oblasti, ki jo dopušča slovenski ustavni red, da prepreči paralizo državnega aparata.

Novoizvoljeni predsednik vlade Janša je bil takoj po izvolitvi v državnem zboru upravičen tudi do službenega vozila z voznikom in policijskega varovanja, saj kot predsednik vlade spada med varovane osebe najvišje stopnje.

V preteklosti že pobude, da bi imenovanje nove vlade potekalo hitreje

Omenjeno obdobje, ko imamo v državi dva predsednika vlade, je stalnica ob vsakokratni zamenjavi oblasti. Smo pa pred štirimi leti doživeli popolnoma zrcalno sliko trenutne situacije. Tudi takrat sta bila Janša in Golob hkrati predsednika vlade, vendar v obrnjenih vlogah: Janša je kot predsednik vlade opravljal tekoče posle, Golob pa se je pripravljal na prevzem oblasti.

So pa v preteklosti številni pravni strokovnjaki že večkrat opozorili, da je slovenski ustavni sistem formiranja oblasti med bolj zapletenimi in dolgotrajnimi. Med drugim je bilo izpostavljeno, da je slovenski proces zasliševanja posameznih ministrskih kandidatov predolg, posledično pa mine kar precej časa med izvolitvijo predsednika vlade in zaprisego vlade. Tako so v preteklosti že bile pobude, da bi prišlo do spremembe ustave, da bi bil prenos oblasti hitrejši.